Nizozemska, ki smo v prejšnjih izdajah revije Globetrotter že kar obsežno pokrili, je vsaj po svetovnih in Evropskih standardih relativno majhna po površini, vendar neverjetno velika po svojem vplivu, dosežkih in kulturi. Znana je predvsem po mlinčkih na veter, poljih tulipanov in slikovitih kanalih, v resnici pa skriva mnogo več kot le to.
To je država, ki je čez stoletja nenehno dokazovala, da znajo ljudje tukaj živeti v sožitju z naravo, hkrati pa jo premagovati. Velik del ozemlja namreč leži pod gladino morja, zato so Nizozemci že v srednjem veku začeli graditi nasipe, jezove in zapornice, ki danes veljajo za ene največjih inženirskih dosežkov človeštva. Danes je država pionir trajnostnega urbanizma in okolju prijaznih rešitev, ki jih občuduje ves svet.
Za popotnika je Nizozemska izjemno prijazna in dostopna. Zaradi svoje kompaktnosti jo je mogoče raziskati skoraj v celoti z vlakom ali kolesom, saj je na primer od Amsterdama do Rotterdama le dobra ura vožnje, razdalja med Utrechtom in Haagom pa je še manjša. Tako se obiskovalci nikoli ne znajdejo pred stresom planiranja mogočnih razdalj, ki pogosto zaznamujejo potovanja po večjih državah. Pravzaprav mnogi, vključno z menoj, priporočajo, da si za raziskovanje države vzamete nekaj dni več, in se poleg Amsterdama podate tudi v manjša mesta in vasi, kjer se razkrije pristna nizozemska duša.
Čeprav Nizozemska nima gora in razgibanih pokrajin, ponuja nekaj, kar je prav tako edinstveno – popolno ravnino, prepredeno s kolesarskimi stezami, kanali in pašniki, kjer krave in konji mirno sobivajo z modernimi vetrnimi turbinami. Ta preplet narave, tehnologije in tradicije obiskovalca hitro prevzame. Nizozemska je po številu prebivalcev ena najbolj gosto poseljenih držav v Evropi, a kljub temu uspeva ustvarjati občutek prostornosti, reda in ravnovesja. Vse to je mogoče deloma zaradi izjemne urbanistične organizacije, deloma pa zaradi njihove naravne strukture, ki je odprta za nove podvige in inovacije.
Amsterdam je sinonim za Nizozemsko, pa čeprav bi mesto samo zase lahko bila mala država s svojo identiteto. Je dom več kot 870.000 prebivalcev, vendar zaradi kanalov, mostov in ozkih ulic ohranja občutek pristne ribiške vasi. Mesto je prepredeno s kar 165 kanali, ki skupaj merijo več kot 100 kilometrov, zaradi česar mu pogosto pravijo »severne Benetke«. Toda v resnici je Amsterdam nekaj povsem drugega – bolj sproščen, bolj svoboden in bolj inovativno naravnan.
Za obiskovalce je skoraj obvezen sprehod skozi vse skrite ulice in znamenite predele mesta, kot je Jordaan, nekoč delavska četrt, danes pa eno najbolj priljubljenih območij, polno kavarn, butikov in galerij. Na tržnici Albert Cuyp v soseski De Pijp lahko okusite pravo ulično življenje, za raziskovanje katerega je skorajda potreben sveže pripravljeni stroopwafel. Gre za tanek vafelj, polnjen s karamelo, ki velja za eno najbolj priljubljenih nizozemskih slaščic. Ljubitelji umetnosti pa ne morejo mimo Rijksmuseuma, ki hrani dela Rembrandta in Vermeerja, ter Van Goghovega muzeja, ki ponuja vpogled v življenje enega najbolj priljubljenih umetnikov na svetu. Vse atrakcije so si med seboj relativno blizu, kar ponuja odlično priložnost, da si jih ogledate kar peš.
Amsterdam pa je tudi mesto kontrastov. Na eni strani so idilični kanali z osvetljenimi hišami v kontroverzni rdeči četrti, na drugi pa živahno nočno življenje, kjer se tradicionalne pivnice prepletajo z modernimi klubi.
Zanimivo je tudi, da je v mestu več koles kot prebivalcev. Ta niso le za domačine, saj se tudi obiskovalci lahko podajo na ogled mesta s kolesom.
V zadnjih letih se je Amsterdam uveljavil kot prestolnica trajnostnih trendov s številnimi zelenimi hoteli, zero-waste kavarnami in trajnostnimi tržnicami. To ga dela privlačnega ne samo za ljubitelje kulture, ampak tudi za tiste, ki iščejo sodoben in trajnosten način potovanja.
Čeprav je Nizozemska država mogočnih mest in industrije, pa je mati narava nikakor ne zapušča. Ravno nasprotno, tam lahko najdemo ene najbolj unikatnih naravnih prizorov v Evropi. Severna obala skriva čudovite otoke Waddenskega morja, kot so Texel, Terschelling in Vlieland, ki so znani po dolgih peščenih plažah, sipinah in naravnih rezervatih. Posebna izkušnja je »wadlopen«, hoja po morskem dnu med otoki ob oseki, ki je mogoča le s spremljavo lokalnega vodiča. Takšnega doživetja ne boste našli nikjer drugje na svetu.
Pomlad na Nizozemskem prinese znamenita polja tulipanov, ki so v srednjem veku delovala kot prva borzna valuta predvsem v okolici Keukenhofa, največjega cvetličnega vrta na svetu. Od marca do maja se tam odpre pravi barvni raj, kjer na milijone cvetov ustvari prizore, ki jih ves svet pozna z razglednic in objav na socialnih omrežjih. Poleg tulipanov pa so tu še narcise, hijacinte in lilije, ki kažejo na bogato hortikulturno tradicijo države.
Za tiste popotnike, ki želijo raziskovati podeželje, priporočamo idilične kolesarske in vodne poti, ki povezujejo majhne vasi z lesenimi hiškami, tradicionalnimi mlini in pašniki. Na jugovzhodu države, v regiji Limburg, je pokrajina nekoliko bolj gričevnata in zato priljubljena med pohodniki in kolesarji, ki iščejo malo več izzivov.
Na Nizozemskem je tudi veliko narodnih parkov. Eden najbolj znanih je Hoge Veluwe, kjer se prepletajo gozdovi, travniki in sipine, v njem pa stoji tudi muzej Kröller-Müller z eno največjih zbirk Van Goghovih del. Po mojem mnenju je ravno ta združitev umetnosti in narave nekaj, kar Nizozemska počne najbolje.
Rotterdam nedvomno pooseblja nizozemsko inovativnost in pogum. Med drugo svetovno vojno je bilo mesto skoraj popolnoma uničeno, vendar prebivalci ter urbani načrtovalci so se odločili, da ga ne bodo obnovili v prvotno podobo, temveč ustvarili nekaj novega. Danes je Rotterdam poligon za sodobno arhitekturo, futuristične ideje in drzno urbanistično načrtovanje. Med najbolj znanimi znamenitostmi so Markthal, ogromen pokrit trg z barvitim stropom, most Erasmusbrug, imenovan tudi »labod«, ter znamenite kubične hiše, ki obiskovalce vedno znova presenečajo s svojo nenavadno zasnovo.
Poleg arhitekture je Rotterdam znan kot eno največjih pristanišč na svetu, kar mu daje kozmopolitski značaj, ob enem pa obiskovalcem ponuja priložnost, da si mesto ogledajo iz popolnoma druge perspektive. To pa ni mesto, ki bi ga po vojni krasila romantična zgodovina kot Amsterdam, temveč kraj, kjer se vsak dan ustvarja prihodnost, prav tako bogata je kulturna scena. Številni muzeji, kot je Boijmans Van Beuningen, galerije in festivali privabljajo obiskovalce z vsega sveta.
Rotterdam je še posebej zanimiv za mlade popotnike, saj ponuja popolnoma drugačno sliko, ki je popoln kontrast od običajne predstave Nizozemske. Priporočeno je, da se zvečer povzpnete na stolpnico Euromast, od koder se na vse strani razprostirajo čudoviti razgledi na svetleče pristanišče, podnevi pa raziskujete četrti z nekdanjimi industrijskimi halami, preurejenimi v umetniške studie in trendovske kavarne. Rotterdam je nenehno v gibanju in obiskovalca spodbuja k razmišljanju, kako je lahko videti mesto prihodnosti.
Utrecht je mesto, ki ga pogosto imenujejo »Amsterdam v malem«. Tisti, ki ga obiščejo, hitro ugotovijo, da je nekaj posebnega, saj gre za eno najstarejših mest na Nizozemskem, kjer zgodovina diha iz vsake ulice, hkrati pa številna študentska populacija mestu daje mladosten in energičen značaj.
Stolp Domtoren, visok 112 metrov, je najvišji cerkveni stolp v državi in ponuja čudovit razgled na okolico. Toda prava posebnost Utrechta se skriva ob kanalih. Za razliko od Amsterdama imajo tukaj kanali nižje oboke, kjer so nekoč shranjevali blago, danes pa so v teh prostorih kavarnice, restavracije in majhne galerije. Obiskovalec lahko uživa v kavi le nekaj metrov nad vodno gladino, kar je izkušnja, ki je resnično edinstvena.
Utrecht je tudi močno kulturno središče. Univerza, ustanovljena leta 1636, je ena najstarejših in najuglednejših v Evropi, kar mestu daje intelektualno energijo in raznolikost. Ob tem ne gre spregledati številnih festivalov, med katerimi izstopa Festival stare glasbe, ki privablja obiskovalce s celotnega sveta.
Ljubitelji umetnosti se lahko ustavijo v Centraal Museumu, kjer hranijo dela nizozemskih mojstrov, hkrati pa tudi sodobnih umetnikov. Ljubitelji kulture se lahko v nizozemskem stilu s kolesom odpeljejo do bližnjega gradu De Haar, ki velja za enega najbolje ohranjenih v celotni Evropi.
Utrecht je prav tako zelo dostopno mesto. Dovolj je majhno, da ga lahko raziščete peš ali s kolesom, in dovolj veliko, da vam nikoli ne zmanjka novih odkritij.
Nizozemska je v 17. stoletju doživela obdobje, ki ga poznamo kot zlata doba. V tem času je država postala ena vodilnih pomorskih in trgovskih sil, kar se je odražalo tudi v bogastvu umetnosti, znanosti in arhitekture. Haarlem in Leiden sta mesti, ki še danes pripovedujeta zgodbe o tem obdobju.
Na ulicah lahko občudujete hiše s stopničastimi fasadami, v muzejih pa dela mojstrov, kot so Rembrandt, Vermeer in Frans Hals. Rijksmuseum v Amsterdamu in Mauritshuis v Haagu sodita med najpomembnejše galerije, kjer si lahko ogledate slike, ki so zaznamovale evropsko umetnost.
Toda zgodovina Nizozemske ni le sijaj umetnosti. Država se je gradila tudi na kolonializmu, vključno s trgovino s sužnji. Njihova dediščina je danes del javne razprave in zgodovinske samorefleksije. To odkritost je mogoče občutiti v muzejih, kot je Tropenmuseum, kjer lahko spoznate širši kontekst nizozemske kolonialne zgodovine.
Poleg tega pa je Nizozemska znana po inovacijah na področju znanosti. V Leidnu je bil leta 1609 ustanovljen prvi moderni univerzitetni observatorij, tu pa je deloval tudi znanstvenik Christiaan Huygens, ki je med drugim odkril Saturnov obroč. Za popotnika pomeni raziskovanje njene zgodovine vpogled v državo, ki je bila hkrati kritična, pragmatična in napredna.
Če obstaja simbol Nizozemske, ki presega tulipane in mlinčke, je to zagotovo kolo. Z več kot 35.000 kilometri urejenih kolesarskih poti je država raj za kolesarje. Nič nenavadnega ni, da celotne družine na kolesih opravljajo vsakodnevne poti v šolo in službo. Za obiskovalca je najem kolesa skoraj obvezen, saj le tako zares doživiš ritem države.
Nizozemci pa niso znani le po praktičnosti, temveč tudi po svoji odprtosti. Gre za eno najbolj liberalnih družb na svetu, kjer so človekove pravice in enakopravnost trdno zasidrane v vsakdan. To se čuti na ulicah večjih mest, kjer se prepletajo različne kulture in jeziki. Za popotnika to med drugim pomeni tudi bogato kulinarično ponudbo. Poleg tradicionalnih jedi, kot so haringa, poffertjes in sir Gouda, lahko poskusite tudi indonezijske specialitete, dediščino nekdanjih kolonialnih povezav.
Tudi kavarne so v nizozemski kulturi nekaj prav posebnega, saj niso le prostor za hitro kavo, temveč družabno središče in prostor za mentalni oddih s pomočjo delno legalizirane marihuane. Ob koncih tedna je mogoče v njih najti celotne družine, študente in starejše, ki skupaj preživljajo čas. Vse to ustvarja občutek topline in sproščenosti, ki obiskovalca hitro prevzame. Morda pa je največji čar nizozemskega načina življenja prav to ravnotežje med delom in prostim časom, med naravo in mestom ter med preprostostjo in inovativnostjo.
Nizozemska je dokaz, da je moč države v ljudeh, idejah in viziji. Čeprav jo mnogi obiščejo zaradi Amsterdama, se njen pravi čar skriva v raznolikosti in v futurističnem Rotterdamu, kulturnem Utrechtu, tihem šepetu obmorskih sipin in barvitih poljih tulipanov, ki spomladi uresničujejo sanje. To je država, kjer zgodovina in prihodnost hodita z roko v roki, kjer trajnost in sodobna tehnologija nista modna muha, temveč način življenja in kjer obiskovalec vedno začuti, da je dobrodošel.
Za popotnika je Nizozemska raj – majhna, a popolnoma dostopna, urbana, a v ravnovesju z naravo, preprosta, a polna globine. Gre za kotiček sveta, ki ne očara na glas, temveč o tem zgolj šepeta z zvoki koles, nasmehi domačinov in vsakdanjimi prizori, ki ostanejo v spominu še desetletja.
Nizozemska ni le destinacija, temveč občutek in dokaz, da svet lahko deluje harmonično, če ga ljudje gradijo skupaj. O tej neverjetni povezavi ter vseh ostalih skrivnostih Nizozemske lahko preberete v strokovno podprtih Lonely Planet izdajah.