Finska je z glavnim mestom Helsinki na jugu in glavnim mestom njenega dela severnega pola Rovaniemi najsrečnejša država na svetu. Na našem bucket listu je bila že kar nekaj časa in želja se je zdaj končno uresničila. Država mi je tako zanimiva, da bi o njej lahko kar pisala in pisala.
Finska je s površino 338.462 km2 ter z le 5,5 milijona prebivalcev med redkeje poseljenimi državami na svetu. Ali veš, da kar 87 % Finske prekriva gozd?
Finska je bila izbrana za najsrečnejšo državo na svetu, čeprav Finci pravijo, da to ni res. Razlog za ta naziv tiči v tem, da prebivalcev Finske ne skrbi za finančno prihodnost. Socialna varnost in skrb za državljane sta res na visokem nivoju. Če na primer izgubijo službo, država poskrbi z nadomestilom, ki ga brezposelna oseba prejema, dokler ne najde nove zaposlitve. V primeru nezmožnosti odplačevanja kredita in stroškov za stanovanje država priskoči na pomoč z do 80 % sofinanciranjem do trenutka, dokler se finančno stanje ne izboljša. Brezdomcev zato tukaj ni.
Rojstvo otroka za mater pomeni tri leta porodniškega dopusta. Šolarji imajo le 20 ur pouka na teden – ponedeljek in torek le tri ure, sreda, četrtek in petek pa štiri do pet ur. Nad otroki ne izvajajo pritiskov in v šolah nimajo testov, ker ne spodbujajo tekmovalnosti.
Kljub temu da Finci veljajo za introvertirane ljudi, so zelo prijazni in odprti. Najbolj se razgovorijo v savnah, ravno obratno kot pri nas, kjer velja, da je v savnah tišina.
Država ima urejeno izvrstno hrano in trgovine z znamenitimi skandinavskimi znamkami. Filozofija manj je več, kjer mora biti »manj« estetski in funkcionalen, je začrtana v njihovi kulturi in nezavedno vidna na vsakem koraku.
Na Finskem ne poznajo gneče, nihče ne hiti in življenje poteka sproščeno, kar se kaže tudi v prometu na cestah, saj vedno ustavijo svoje vozilo pred prehodom za pešce. Radi podarjajo nasmeške in njihova toplina kar seva iz njihovih oči.
Finska spada v skupino Nordijskih držav, v katero so združene vse Skandinavske države: Danska, Norveška, Švedska in Islandija.
Na Finsko smo leteli z letalsko družbo Ryanair z letališča Bergamo v Italiji. Do letališča iz Ljubljane je približno štiri ure vožnje z osebnim avtomobilom. Na letališču smo pustili avto za čas dopusta in za parkiranje odšteli 49 evrov.
Na letališču v Helsinkih smo pristali pozno, čas na Finskem pa je še eno uro pred Slovenijo. Do apartmaja v središču mesta smo se odpeljali s taksijem; cena je fiksna in z letališča do centra znaša 35 evrov.
Helsinki imajo okoli 660.000 prebivalcev na površini 213,8 km2. Glavno mesto so postali leta 1812, pred tem je ta laskavi naslov pripadal mestu Turku, in to od leta 1229. Turku je najstarejše mesto na Finskem, v katerem živi približno 180.000 prebivalcev.
V Helsinkih je pozimi dan od 9:15 do 15:00 ure. Na Laponskem je dneva še manj, in sicer traja le od 11:00 do 14:00 ure.
Naslednji dan smo se zbudili v rahlo zasneženo jutro s temperaturami okoli 0 stopinj in se na zajtrk odpravili peš do kultne slaščičarne Fazer Cafe na ulici Kluuvikatu 3. Kavarn Fazer je po Helsinkih kar nekaj, vendar prva in najbolj znana je ta na prej omenjeni lokaciji.
Preizkusili smo tradicionalne slaščice, kot so cimetove rolice (Pulla), vegansko pistacijevo rolico in sladko masleno rolico. Zraven seveda po tradiciji paše kakav s smetano, kar sta si privoščila mlajša člana družine, midva pa sva se razvajala s kavo. Lokacija našega apartmaja je bila v središču mesta, kar nam je precej olajšalo raziskovanje, saj smo mesto kar prehodili.
Helsinki po svetu niso posebej znani po hrani. Vsaj ne še. Mislim, da se bo to spremenilo, saj mesto ponuja neverjetno pestro, okusno in sezonsko bogato hrano, ki je skrbno pripravljena ob upoštevanju morebitnih prehranskih omejitev. Menim, da je to mesto eno enostavnejših krajev na svetu, kjer v vsaki restavraciji najdemo vsaj eno ali več jedi za vegane, vegetarijance ali ljudi z drugimi alergijskimi posebnostmi. Da so na jedilniku vegetarijanske in veganske jedi, je bolj pravilo kot izjema. K temu je prispeval tudi zakon, da mora imeti vsaka restavracija, bar in bistro v ponudbi vsaj eno vegansko jed. Tega se zelo lepo držijo, pa ne samo z jedmi, temveč s celo paleto raznolike veganske hrane.
V mestnem muzeju Helsinki smo se podučili o zgodovini Fincev in Finske. Vstop v muzej je brezplačen. Majhni in veliki otroci smo izjemno uživali v t.i. otroškem mestu oz. The Children’s Town, ki se nahaja v muzeju. Je pa bil obisk muzeja tudi odličen razlog, da smo si odtajali zamrznjene prstke na rokah in nogah. Ogled priporočam.
Cene v restavracijah so precej višje kot pri nas, zato priporočam kosilo v eni izmed treh tržnic, kjer je razmerje med kvaliteto hrane, izbiro in ceno najboljša. Jedli smo v najstarejši mestni tržnici (1889) v Helsinkih – Vanha Kauppahalli (Old Market Hall).
Všeč nam je bila zaradi pestre izbire hrane, lepe lesene notranjosti, domačnosti in lokacije. Tržnica je tik ob Baltskem morju. Poglejte si video, kjer preizkušam naročeno hrano. Obiskali smo tudi kultni nakupovalni center Stockmann, ki se nam ni zdel nič posebnega. V njem je polno blagovnih znamk, cene pa so navite do neba.
Tako kot je Stockmann kultni nakupovalni center, je savna Löyly najbolj popularna in modernizirana savna v Helsinkih. Mi smo jo izpustili in se raje odpeljali na pravo doživetje s pristno Finsko savno v dve uri oddaljeno mesto Tampere. Tam se nahaja savna Rauhaniemi na jezeru Näsijärvi, v katerega izrežejo luknjo za kopanje. Občutek, ko po res vroči savni vkorakaš v ledeno mrzlo vodo, je nepopisen. S kapo na glavi v jezeru smo se počutili kot pravi domačini. To je doživetje, ki poživi telo in ga zbudi. Na jezeru se tudi drsajo, sprehajajo in tečejo na smučeh.
Na Finskem je tri milijone savn na 5,5 milijona prebivalcev. Vsak apartma, stanovanje ali hiša mora imeti po zakonu svojo savno. Tukaj pa nekaj pravil in posebnosti savnanja na Finskem:
ZANIMIVOST: V Helsinkih se poleg najstarejše mestne tržnice Vanha Kauppahalli nahaja kolo – vrtiljak, na katerem si lahko privoščimo savnanje in obiščemo bar, medtem ko lebdimo v zraku. To je posebnost tega kolesa in svojevrstna izkušnja. Savnanje je najpomembnejši dogodek za Fince, saj savno najdemo praktično vsepovsod. Še veriga Burger King s hitro hrano ima savno v eni od svojih restavracij v Helsinkih!
Takoj za savno po pomembnosti za Fince pa so knjižnice. V knjižnicah si ne izposojajo le knjig, temveč tudi glasbene inštrumente. Najame se lahko tudi prostor s kuhinjo ali orodje, vse to pa je brezplačno. Samo v Helsinkih je kar 37 knjižnic, kjer si lahko Finci izposodijo vse zgoraj našteto. Najlepša, kultna in vredna obiska pa je osrednja knjižnica.
Tako kot v Sofiji v Bolgariji smo se tudi v Helsinkih odločili za dvourni brezplačen vodeni ogled po Helsinkih. Obisk mesta smo rezervirali preko spleta. Ogled ni popolnoma brezplačen, ker se ob rezervaciji plača 2,99 evra na osebo, otroci pa imajo brezplačno. Rezervacijo smo naredili preko spletne strani Viator. Po koncu ogleda se običajno vodiču v roke stisne napitnina.
Priporočam, da si vzamete dve uri časa in se podate na izobraževalno potepanje po Helsinkih. Začeli smo na Senatnem trgu ob največji in najpopularnejši katedrali, ogled pa zaključili pri Helsinški osrednji knjižnici. To je ta kultna in največja knjižnica, ki jo omenjam v prejšnjem odstavku.
Po dveh urah hoje po Helsinkih smo se odpravili na kosilo in po sili razmer, ker je bilo zaradi praznikov vse zaprto, smo izbrali Gruzijsko restavracijo Rioni v centru mesta. Izjemno prijetno nas je presenetila s poezijo okusov v vsaki veganski jedi, ki smo jo naročili. Poglej si v videu, kjer povem več o tej izkušnji.
Sprehodi po okrašenih ulicah Helsinkov, umirjen tempo, nasmeški na obrazih mimoidočih so na nas naredili močan vtis. Če načrtujete potovanje na Finsko v času božičnih praznikov, je večina trgovin in restavracij 25. in 26. decembra zaprtih. Kljub temu se najdejo prehrambne trgovine, ki so odprte 24/7. No, pa smo še pri eni posebnosti.
V naslednjem delu potopisa, ki sledi januarja, vas popeljem še naprej proti severu, in sicer v čarobno Laponsko. Tam smo spoznali Božička, se zapeljali z vlečnimi haskiji, obiskali Božičkovo vas in doživeli pravo polarno pravljico. Sledi še več nepozabnih vtisov, zanimivosti in nasvetov za vse, ki sanjate o zimskem pobegu v pravljico severa.
Copyright (©) 2010 - 2025 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | | RPC
